Glasnejši od vuvuzel

13. 06. 2010 Avtor: Andreja Potočnik

Glasnejši od vuvuzelDneva, ko je Slovenija (končno) stopila na afriške zelenice in je Zdravljica odzvanjala med več deset tisoč glavo množico, kar nismo mogli dočakati. Še težje je ohraniti vso to evforijo na spodobnem nivoju, glede na to, da zastopamo eno od 32 najboljših reprezentanc. Petkovo ogrevanje smo dobro preživeli in spodobno otvorili tekmovanje tudi na slovenskih tleh, kaj pa se je dogajalo tega nedeljskega popoldneva …

Zdelo se je, da prihaja nekaj velikega. Tako je bilo čutiti v zraku že cel dan. Kot da bi Slovenija zadrževala dih, pred zagotovo eno ključnih tekem skupine C. Ulice so bile prazne in trgi brez življenja, slišati ni bilo niti avtomobilov. Kot, da bi izumrli. Le piš vetra in žvrgolenje ptičev je motilo spokojnost, ki je vladala v času tekme. Pod domačo češnjo ni bilo niti delovnih mravelj, kot bi vedele, da  bo to srečanje trenutek za slovenske fante.

Najljubše zbirališče nogometnih navdušencev so bili lokali, ki so ob hladnem pivu ponujali ogled tekme na velikem platnu, kjer so se poteze Slovenije videle veliko bolje, kot na domačih televizijskih sprejemnikih. Te dni je zagotovo porasla prodaja televizijskih zaslonov, saj vsakdo želi kar najbolje videti slovenske zadetke. Živimo v času, ko prodajalci ponujajo raznovrstna doživetja in če si že nismo mogli privoščiti skok na drugo poloblo, smo si vsaj pričarali del Afrike v domačih naslonjačih.

Napeto je bilo tudi v domači dnevni sobi, kamor smo se skrili pred vročino in v samoto, da bi v miru premlevali dogajanje na sveti južnoafriški (tokrat malo manj naravni) travi. Napetost je bila tolikšna, da bi jo lahko rezali z nožem. Namestitev v horizontalo, kjer je potekal boj za kavč, ni dolgo zdržala tempa tekme. "Redkokdaj sem tako napet. Ta tekma je prava živčna vojna! To je huje, kot spremljanje tekem v Ljudskem vrtu," je prikovana pred veliko škatlo sredi dnevne dobe srečanje komentirala glava naše družine.

Odeti v slovenske barve in v spodobni navijaški opravi smo skušali preglasiti vuvuzele. Čebljanje navijaških rekvizitov je bilo močnejše od naših grl, vse do 79. minute …

Gostinci so z nasmeškom polnili svoje denarnice, ko so razočarani navijači skoraj da že obupali, a se je znova pokazalo, da se s potrpežljivostjo daleč pride. Ob golu Korena v 79. minuti tekme so mesta oživela in majhna dve milijonska Slovenija je preglasila nadležne afriške navijaške rekvizite, Slovenci, ki so srečanje spremljali v živo, pa ob osuplem stadionu Petra Mokaba v en glas vzklikali 'Kdor ne skače, ni Sloven'c!', kar je odzvanjalo glasneje, kot vse vuvuzele skupaj.

Prepričana sem, da bo marsikateri novorojenec v čast prvi slovenski zmagi na mundialu poimenovan po strelcu četrtega zadetka za Slovenijo. A za uspeh ni 'kriv' le strelec, gre za dinamiko celotnega moštva, ki zna dihati kot eno. Tega bi bilo potrebno učiti vse te otroke, ki bodo kot Robiji, Valterji, Samirji in ostali čez leta, ko odrastejo, hodili po svetu.

Pravijo, da si velik, kolikor imaš veliko srce. Poglejmo na razpredelnico skupine C. Na vrhu je dve milijonska Slovenija, ki je po številu prebivalcev šele na 146. mestu, med udeleženkami mundiala pa med najmanjšimi, za njo je 61 milijonska Anglija, 312 milijonska Amerika in 34 milijonska Alžirija. Je že res, da smo majhni, a naša srca prekosijo tudi največje.

nazaj

  • Oceni:
  • 47
  • 0